AKTUALNO

KATALOG

CENIK 2018

 

 

 

 


Energenti

 

Kakšen sistem ogrevanja izbrati, da se bomo ogrevali čim ceneje in da se bo naložba v ogrevalni sistem vrnila v čim krajšem času. Glede na trenutne cen energentov za ogrevanje je najcenejše ogrevanje z biomaso in toplotnimi črpalkami, najdražje pa je ogrevanje s utekočinjenim naftnim plinom.

 Energija v prvotni obliki goriva (kurilno olje, plin, biomasa) na "pragu" pred kotlom je končna energija. Cen končne energije preračunane na enoto kWh še ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možne šele, ko upoštevamo, kolika je koristna energija, ki je odvisna od izkoristka ogrevalne naprave in tudi ogrevalnega sistema. Letni povprečni Izkoristek ogrevalne naprave lahko v znatni meri vpliva na ceno in strošek porabljene energije, kar je tudi razvidno iz tabele, kjer so podane cene koristne energije. Pri toplotni črpalki je učinkovitost izražena z letnim grelnim številom.

Če želimo narediti primerjavo cen različnih energentov, moramo te zaradi različnih agregatnih stanj (trdno, tekoče, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3), spraviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto. Pomembno je, da upoštevamo različno kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega kurilnega olja dobimo približno 10 kWh energije, iz enega m3 zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije.

 Pomembna je cena energenta in učinkovitost obratovanja ogrevalne naprave.

Kurilna vrednost (tudi kalorifična vrenost) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih (t. j. temperaturi 0 °C in tlaku 1,013 bar). Kurilno vrednost merimo največkrat z bombnim kalorimetrom. Lahko jo podamo v različnih oblikah:

  • energija/mol goriva npr. kJ/mol
  • energija/maso goriva npr. MJ/kg
  • energija/volumen goriva npr MJ/l

Potrebno je ločiti nizko in visoko kurilno vrednost. Pri popolnem zgorevanju ogljikovodikov nastaneta dva produkta CO2 in H20. Toplota, ki pri tem nastane je nizka kurilna vrednost, zraven pa je še voda v obliki pare, ki ima t.i. latentno toploto (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C). Če paro kondenziramo v tekoče stanje dobimo nekaj toplote in prištejemo to vrednost nizki kurilni vrednosti dobimo visoko kurilno vrednost.

 

19.11.2018
© RR - Računalniške rešitve d.o.o.